Ker se tehnične možnosti nenehno razvijajo in še ni jasno, kdo naj se zaščiti pred kakšnimi vrstami lažnih novic, je tukaj le nekaj aktualnih primerov.
Ker se tehnične možnosti nenehno razvijajo, ni mogoče predvideti, kakšne nove vrste dezinformacij in nove možnosti zlorab se bodo pojavile. Tukaj je le nekaj trenutnih primerov:
Lažne politične trditve:
Leta 2016 se je na primer razširila lažna trditev, da je FBI Hillary Clinton obtožil izbrisa zasebnih e-poštnih sporočil. To je privedlo do obsežnih špekulacij in političnih polemik. (Vir: The Washington Post – ” The real story behind that fake FBI agent and the plot to frame Hillary Clinton,” 2017)
Vaba za klike . clickbait in senzacionalni naslovi
Zgodbe s senzacionalnimi naslovi, ki pogosto ne odražajo dejanske vsebine, so zalo razširjene. Primer je lahko pretirana zdravstvena trditev, ki naj bi pritegnila pozornost, vendar ne temelji na znanstvenih dejstvih. To se je dogajalo znova in znova, zlasti v času korone med zaporami. (Vir: BBC News – »Clickbait and impact: how academia has been hacked,« 2017)
Manipulirane slike in videoposnetki:
V letu 2018 so bili primeri lažnih slik predstavljeni kot dokazno gradivo o določenih dogodkih. Tak primer je bila manipulirana slika, ki naj bi prikazovala begunski škandal. Zgodovinsko gledano se to dogaja, odkar obstajajo fotografije. Kakovost in količina ter enostavne tehnične možnosti za manipulacijo omogočajo slike in video posnetki, a so ti viri večkrat nezanesljivi. (Vir: The Guardian – »Manipulated images of child abuse scandal in Germany spread on social media,« 2018)
Teorije zarote:
Dobro znan primer je teorija zarote o pristanku na Luni, ki trdi, da je bil pristanek Apolla na Luni leta 1969 zrežiran. To teorijo so podprle različne skupine, čeprav je bila znanstveno ovržena. In takih primerov je bilo še veliko. (Vir: NASA – “Moon Landing,” n.d.)
Govorice na družbenih medijih:
Medtem ko naravne katastrofe pogosto spremljajo govorice, so se na primer po orkanu Katrina leta 2005 razširile lažne govorice, da so divje živali pobegnile iz lokalnega živalskega vrta in povzročile kaos. To se pogosto zgodi z vrtoglavo hitrostjo, zlasti na družbenih omrežjih. Zaradi tega je vedno težje “ujeti konja v galopu”. (Vir: Snopes – “Katrina Zoo Animals,” 2005)
Deepfakes (lažni digitalno predelani posnetki):
Napredno tehnologijo je mogoče uporabiti za ustvarjanje deepfakes, ko uporabljajo umetno inteligenco za ustvarjanje realističnih videoposnetkov ali zvočnih datotek. Na tak način ljudje rečejo ali naredijo stvari, ki jih dejansko nikoli niso rekli ali naredili. (Vir: Umetno proizveden govor kanclerja Olafa Scholza o postopku prepovedi AfD https://afd-verbot.de/).
Ti primeri so zgodovinske narave in novi primeri zahtevajo individualno revizijo. Priporočljivo je, da prejemate aktualne novice iz zaupanja vrednih virov novic in ste vedno kritični do informacij, ki se širijo prek družbenih medijev ali drugih kanalov.